Rimske so FEjST

Zgodovina

Že Rimljani so znali ceniti mir, počitek in sprostitev. Prav oni so zgradili prve kadi ob termalnih vrelcih. O vsem tem pričajo najdbe starega denarja in kamnite plošče z napisanimi imeni ozdravljenih bolnikov.
stara-slika-malaO toplicah izrecno prvič govori oglejska listina iz leta 1486. Ko je bila listina izdana, so bile toplice z laško gospoščino vred že nad 30 let v rokah Habsburžanov, ki so si jih pridobili, ko so celjski grofje izumrli (1456).
Prvi preobrat v zgodovini toplic je bil leta 1840, ko jih je v imenu svoje žene Amalije kupil nekdanji tržaški veletrgovec Gustav Adolf Uhlich. Uhlichi so ostali gospodarji toplic do nastanka nove Jugoslavije in so jim dali propagandno ime Rimske Toplice.
Leta 1836 so sredi parka zgradili trinadstropni Zofijin grad, ki so mu dali obliko nemških grajskih stavb in v katerem je več kakor 50 sob. Ugotovili so, da je v triadnih dolomitnih skalah, katerih plasti padajo proti severu, več paralelnih razpok. Iz njih poleg manjših prihajata dva močna izvira. Zajeli so samo oba večja. Prvemu so dali ime Amalijin vrelec. Drugi je bil v podvozu ob podložni strani velikega bazena. Krstili so ga za Rimski vrelec. Narediti je bilo treba tudi poti in – čim so začeli graditi Južno železnico proti Ljubljani (1846) – tudi most preko Savinje.

bazen-1938Uhlichi so dobro gospodarili in gostje so se v Rimskih Toplicah dobro počutili. Vanje so prihajali aristokrati in meščani, samo kmeta in proletarca ni bilo videti. Največ je bilo Nemcev iz raznih krajev monarhije. Toplice so obiskovali tudi Tržačani, Madžari, Zagrebčani in celo gostje iz Amerike. Senzacija za goste in okolico je bila angleška princesa in pruska prestolonaslednica Viktorija, ki se je mudila v Rimskih Toplicah leta 1879 in se je iz njih odpravljala na izlete v sosednje kraje. Graditev železnice je prinesla v pokrajino precej zaslužka. Ceno je dobil tudi les za prage, sicer pa je železnica postala trajni vir za zaslužek ljudem, ki jih kmetije niso mogle preživeti ali ki jim kmečko delo ni prijalo.
rimske-1953Med obema vojnama je bilo zdravilišče zelo lepo urejeno in poznano kot izletniška točka. Zgrajen je bil zunanji bazen (33 x 13 m), ki je služil in še služi izletnikom za plavanje, zdravljenje in rekreacijo.
Leta 1945 je bil opravljen prenos lastništva na bivšo JLA. Po osamosvojitvi države Slovenije (1991) pa se zdravilišče  zapre in zapečati. Termalna voda se je nekontrolirano spuščala v reko Savinjo.

Kako se Rimske terme razvijajo danes in kaj vse vam ponujajo, si lahko ogledate s klikom na povezavo.

Koledar dogodkov

april 2017
P T S Č P S N
27 28 29 30 31 1 2
3 4 5 6 7 8 9
10 11 12 13 14 15 16
17 18 19 20 21 22 23
24 25 26 27 28 29 30

Slike

3 6 8 9 1 3